Danes smo se z eno ekipo udeležili nogometnega turnirja na Visokem. V ekipi A smo igrali proti PGD Hotemaže, PGD Križ in PLP Brnik. Na žalost smo vse tri tekme izgubili.
Nekaj slikc:
Danes smo se z eno ekipo udeležili nogometnega turnirja na Visokem. V ekipi A smo igrali proti PGD Hotemaže, PGD Križ in PLP Brnik. Na žalost smo vse tri tekme izgubili.
Nekaj slikc:
V mesecu aprilu 2014 smo se lotili izdelavo škarpe ob južni meji.
Vstopili smo v mesec oktober, ki je že tradicionalno mesec požarne varnosti. Osrednja tema letošnjega meseca je: ZAČETNI POŽAR LAHKO POGASITE SAMI.
Spodaj sta pripeti dve zloženki, ki si ju preberite.
Zloženki:
Prejšnji četrtek je potekala vaja z našimi članicami.
Pripravili smo napad na gasilski dom; vajo pa je komentiral in jih izobraževal Andrej Markun.
Nekaj slik… 🙂
NOV GASILSKI PRAPOR
ali kako smo Olševčani in Olševčanke sebi in drugim dokazali, da zmoremo povezati gasilce in celo vas!
Za nami je nedelja, ki je bila zaznamovana s prevzemom novega prapora in veselico, prireditvijo, ki se je bomo Olševčani še dolgo radi spominjali.
Čeprav sem pri delu PGD-ja večkrat precej kritičen (izkušnje pač delajo svoje), je prav, da se javim tudi takrat, ko tega ne počnem. Tudi ob novici o novem praporu sem imel mešane občutke, saj sem menil, da prapor lahko počaka, po drugi strani pa sem hitro videl, da imamo novo vodstvo, ki ve kaj hoče, da se pojavljajo nove energije in da bi bilo škoda, vse to zanemariti. Ko je bil že v začetku leta izbran fiksni datum o prevzemu in razvitju prapora, sem vedel, da je zadeva resna in da jo bomo izpeljali. Kdor se je zbal, da Olševčani ne bodo finančno pomagali, se je motil, kdor je mislil, da gasilci ne bomo izpeljali zadev kot se spodobi, pa tudi.
Res je, da smo imeli pri samih predlogih za prapor sprva različna mnenja in zahteve, pa vendar smo na koncu zmogli toliko razuma in se med seboj dogovorili, kaj sploh hočemo in, nenazadnje, mislim, da je Vidmarjevim (Vidmar Andrej in Tina – vezenje praporov) naše zamisli uspelo tudi vrhunsko realizirati. Gasilski prapor ni muha enodnevnica, gre za investicijo vsaj za 50 let, zato je še toliko bolj razveseljivo, da je nov prapor s Florjanom, z našim domom, ter vasjo vrhunski in smo nanj zares lahko ponosni.
Vaščani ste nas pri projektu podprli, botri so hrabro prevzeli svoje breme, tudi odziv med društvi in celo med nekaterimi podjetji je bil vzpodbuden.
Potrebno je bilo le še uskladiti detajle glede same prireditve. Sledile so dileme o šotoru, ki je bil sicer rezerviran, voditeljih, gostih, programu, količini hrane ter vsem znano vprašanje, ki je bilo poleg vremena .. koliko ljudi se bo planirane prireditve zadnje junijske nedelje v Olševku udeležilo. Že na samem sestanku je bil viden dokaj dober odziv vaščanov – večinoma tistih, ki so vsaj delno povezani z gasilstvom. Posebna pohvala gre predsedniku društva, ki je skupaj z ožjim odborom krmilil celotno prireditev.
Olševek je nekaj dni, da ne rečem tednov, živel za to prireditev. V vasi, kjer se redko kaj dogaja, se je dogajalo. Velik šotor nam je dvignil samozavest, po drugi strani pa nas je še vedno skrbela udeležba. Ljudje so pomagali, razen manjšega incidenta, je bilo veliko složnosti, medsebojne pomoči in dobre volje. Večinoma so nam vsi, ki smo jih prosili za pomoč, z veseljem pomagali in vzdušje je bilo že pri pripravah izjemno. Bolj se je bližala nedelja, boljša je bila tudi vremenska napoved – kazalo je na stabilnost in ravno pravšnje temperature, zato je bilo zadovoljstvo toliko večje. Eden od gasilcev iz sosednje vasi, ki si je v nedeljo dopoldne ogledal prireditveni prostor, je dejal: »Fantje, tole vam bo danes uspelo, vam povem, da vam bo, ker ste dobro pripravili in v okolici se nič ne dogaja, ljudje pa radi pridejo na veselice, vam povem, da vam boste imeli polno.«.
V Olševku se večinoma stvari delajo na »ho-ruk« in vsi detajli so odveč ali pa zanje enostavno zmanjka časa. S to prireditvijo pa smo presegli samega sebe. Če ste v nedeljo zapeljali v Olševek, ste videli označena parkirišča ter table P, če ste pogledali v šotor, ste videli lično urejen prostor, z odrom, plesiščem, primerno osvetlitvijo, če ste pogledali mizo za vip goste, ste videli s prtom pogrnjeno mizo skupaj z dekoracijo, ko je prišla skupina Calypso, je bilo poskrbljeno tudi za primerno ozvočenje, označen je bil WC, poskrbljeno za zaporo ceste. No, če ste se zapeljali po bližnji in daljni okolici, ste videli veliko plakatov za veselico, če ste poslušali radio, ste slišali reklamo.
Program prireditve, je bil dobro pripravljen, ter skupaj z vsemi sodelujočimi odlično izveden (parada je vrhunsko izpadla, hvala šenčurski godbi na pihala, pevcem, fantom, ki so nam pripravili del kulturnega programa, župnikoma in povezovalki Nadi). Kdor se je pogovarjal z gasilci iz drugih društev ali zvez, je hitro dobil osnovne informacije, da je prireditev dobro zastavljena. Vse to so stvari, ki so nam že med samo prireditvijo dale novo moč. Kako tudi ne, program je potekal brez težav, skupina Calypso je igrala in naredila dober žur, šotor je bil poln, ljudje pa zadovoljni.
Ko je bilo za večino glavnih skrbi konec, se je za »delavce« pri srečelovu, Zavoški ruleti, predvsem pa pri osebju za strežbo delo šele dobro začelo. Šank in jurček sta obratovala s polno močjo. Sprva nismo mogli »postreči« vseh gostov, potem smo nekako obvladovali razmere, sledilo je obdobje, ko je bila večina sita in odžejana in smo nekoliko manj prodali, pa vseeno ves čas delali, potem pa se je zamenjala publika in spet smo imeli lačne in žejne, ki so večinoma sami prihajali k šanku in jurčku. Vsem sodelujočim gostincem zares hvala, bili ste/smo najboljši. Skrbeli za žejne in lačne, pripravljali zalogo hrane, pijače, pospravljali smeti, skrbeli za denar. Dela zares ni zmanjkalo. In kar je najpomembnejše – pri večini je bilo kljub naporu videti, da uživajo in se zabavajo.
Tako kot tudi vsi ostali prisotni. Plesišče je bilo polno, srečke so bile praktično razprodane v nekaj urah, Zavoška ruleta je obratovala in izplačevala zelo solidne dobitke, skratka žur v polnem teku in še vedno veliko ljudi, ki nis(m)o vedeli ali je to kar vidijo res ali zgolj sanje.
Vsake žurke je enkrat konec in tudi naše je bilo, potrebno je bilo pospravljati – klopi, oder, šotor, smeti ipd. Ne glede na to, da smo še dva dni pospravljali, je bila udeležba tudi pri teh opravili zelo solidna, za kar si zares vsi zaslužimo eno veliko pohvalo.
Hvala ti, draga Olševčanka – Olševčan, ker si nam pomagal/a. S tvojo dobro voljo, pripravljenostjo in delom nam je uspelo.
Bilo je VRHUNSKO – mogoče kdaj ponovimo :).
Tine Logar